Verjamem, da  karkoli naredimo za nekoga drugega, nekje odpre še eno novo priložnost. In ustvarjanje priložnosti je tudi tema letošnjega rotarijskega leta 2020/21, z motom »Rotary odpira priložnosti«.

Večkrat pomislim, kako lahko majhna razlika v pristopu popolnoma spremeni življenje. Sama sem mati dveh otrok, deklica je sedaj že gimnazijka, deček pa obiskuje osnovno šolo. Predlani sem bila rama za tolažbo mamice sošolca mojega sina, ki mu je v šoli v zadnjem času šolska snov povzročala velike preglavice. Kljub veliko vloženega dela, dodatnega popoldanskega učenja, različnih terapij je prejemal slabe ocene, kar je močno negativno vplivalo na njegovo samopodobo, vedenje, posledično se je začel sam izključevati iz družbe vrstnikov. Nekajkrat sem dečka srečala na ulici, ko je sedel sam na pločniku, in enkrat mi je zaupal, da bo najbrž moral v »posebno šolo«, ker mu v tej šoli ne gre. Starši, ki so diagnozo disleksija sprejeli in želeli sinu pomagati, so v šoli naleteli na zid. Učiteljica, nevešča prilagojenega podajanja snovi za otroke z disleksijo, je vztrajala, da deček razred ponavlja oziroma da se ga vpiše v posebno šolo, dejansko prepričana, da otrok klasične osnovne šole ne bo zmogel. Zaradi nepopustljivosti staršev, učenja doma s programom za dislektike in vztrajanja, da njihov otrok potrebuje zgolj prilagojen način podajanja snovi, je deček vendarle napredoval v višji razred. Mamica, ki se je medtem sama izobrazila do precejšnje mere za področje učenja otrok z disleksijo, je v naslednjem razredu naletela na mlajšo učiteljico, ki je pokazala interes za učne metode, s katerimi bi deček hitreje napredoval, učiteljici pa je bilo omogočeno tudi izobraževanje s tega področja. Napredek, ki ga je deček pokazal v lanskem letu, je bil izjemen, razred je končal s prav dobrim uspehom, predvsem pa ga je od takrat samo en velik nasmeh in pozitivizem, tudi na ulici je »ta glavni«. Ko sem pred kratkim rekla, da razrešujem neke probleme, me je prav prisrčno vprašal, če imam tudi jaz disleksijo. Ozaveščenost učiteljice je dečku omogočila novo priložnost.

Tudi v letošnjem letu bomo nadaljevali z ozaveščanjem  o disleksiji z našim projektom ‘Življenje z disleksijo’ in še naprej krepili tudi prijateljske odnose s pobratenima kluboma iz Skopja in Zagreba. Seveda bomo še naprej skrbeli tudi za povezovanje naših članov in medsebojno pomoč pri poslovanju v »novi realnosti«, ki jo je prinesel COVID-19, ter seveda na področju medsebojnega učenja, mentorstva in druge podpore, ki pomaga Rotarijcem premostiti nove izzive.

Prav toplo mi je pri srcu, ko pomislim, da s svojimi dejanji, dobrimi deli, pa naj bodo velika ali majhna, ustvarjamo priložnosti. In delali bomo na tem, da jih bo čim več.

Renata Balažic

Predsednica Rotary Kluba Ljubljana Grad, 2020/21